ponedeljek, 17. oktober 2011

Škotski jelenar

Škotski jelenar, Deerhound, je eleganten pes zelo starega rodu in ima slavno lovsko preteklost.

Škotski jelenar

VIDEZ: Je velik, koščen in zelo močan pes z dolgo glavo, ki se posto­poma oži, in koničastim gobcem brez stopa; smrček je črn in rahlo izbočen. Ima trdo, ostro in ščetinasto dlako, ki je po vratu in nogah dolga od 8 do 10 cm, na drugih delih telesa pa daljša, in tvori brke in majhno bradico. Dovoljene so sivomodra, temno ali svetlo siva ter različni odtenki rdečkasto rjave barve. Srednje velike temne oči izžarevajo krotkost. Majhni in visoko nastavljeni uhlji so oblikovani v cvet. Dolg tanek rep je sabljasto zavit.

ZGODOVINA: Škotskega jelenarja so lovci na Škotskem višavju uporabljali pri lovu na jelene (deer) in zlasti na damjake, ki jih je bilo nekaj časa zelo veliko. Zaradi svoje hitrosti in robate narave je bil kot ustvarjen za prostrane škotske divjine. Leta 1892 so sestavili prvi standard, nato pa je zanimanje za to pasmo začelo močno pojemati. K sreči se je okoli leta 1960 skupina navdušenih vzre­diteljev iz ZDA, Kanade in Avstralije odločila pasmo z dosledno selektivno vz­rejo obnoviti. Danes škotskemu jelenarju sicer ne preti, da bo izumrl, vendar je pasma še vedno zelo redka.

ZNAČAJ: Je prijazen, nekoliko plašen, prijeten, umirjen in ljubezniv, zaupljiv, navezan na hišo in nikoli napadalen. Posebno naklonjen je otrokom, rad se druži z drugimi psi. Dostojanstven je, tudi ko se igra. Malo laja, vendar zbuja spoštovanje zaradi svoje velikosti.

NEGA: Škotski jelenar je krepak in odporen ter lahko spi v uti na prostem. Dlaka ne potrebuje posebne nege, od časa do časa jo le skrtačimo.

ŽIVLJENJSKO OKOLJE: Potrebuje odprt prostor in svobodo. Ni primeren za bi­vanje v mestnem stanovanju.

Ni komentarjev:

Objavite komentar