Prikaz objav z oznako nemška doga. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako nemška doga. Pokaži vse objave

sreda, 26. januar 2011

Nemška doga 2

Nemška doga
Nemška doga je mogočni pes, ki sme in celo mora biti velik. Več kot 80 cm visoke doge niso nikakršna redkost. Kriterij za samce je najmanj 80 cm, za samice pa 72 cm v višino. Odrasel pes pa tehta približno 50 kg. Nemška doga ima močan hrbet, krepke šape in dolgo glavo. Dlaka je kratka, gladka, gosta in bleščeča. Dovoljene so tri barve: rumena ali rumeno progasta s črno masko, črna (eventuelno z nekoliko bele), modra  ali bela s črnimi lisami. Zadnja barvna kombinacija je imenovana tudi »harlekin«, pri kateri so dovoljene modre oči in gobček kožnate barve. V nekaterih državah sta dovoljeni še dve barvi. Pri mantel dogi je dlaka črne barve, ki kot plašč prekriva telo, pri čemer so prsi, vrat, trebuh, noge, konec repa in lisa na čelu beli. Druga varianta je tej podobna, le da je črn plašč prekinjen z dlako bele barve. V nekaterih državah uvrščajo ti varianti med črne nemške doge. Živali različnih barvnih tipov se med seboj ne smejo križati.

Nemška doga
Nega dlake pri nemških dogah zahteva malo pozornosti, v obdobju, ko pes menja dlako, odstranimo odmrlo in odpadlo dlako z gumijasto ščetko. Ležišče nemške doge naj bo vedno mehko, sicer lahko nastanejo grdi odtisti na tistih mestih, ki so bili izpostavljeni trdi podlagi. Psi, ki rastejo tako hitro kot nemška doga, potrebujejo posebno pozornost med fazo rasti. Prvič potrebujejo polnovredno hrano, drugič pa moramo paziti, da nad mladičem ne izvajamo pritiska in ga v nič ne silimo, ter pazimo, da se preveč ne utrudi, kajti vse to negativno vpliva na razvoj kosti, sklepov in mišic.

Nemška doga zraste hitreje kot katerakoli druga pasma. Če kužku ponudite dobro hrano, ne potrebuje dodatnega kalcija. Paziti morate, da se mladiček ne giblje preveč vihravo, saj lahko pride do poškodbe rastočih kosti. Po stopnicah lahko hodi, prepovedan pa je živahen tek. Zelo pomembno je tudi, da se psa že od malega navaja, da ne vleče za vrvico.


Nemška doga
Kot veliko mastifov tudi nemška doga ni preveč občutljiva za bolečino, tako da bolezni ali raznih poškodb v zgodnjih stadijih pogosto ne opazimo. Stroški za vzdrževanje so več kot visoki, hrana in zdravila stanejo več kot nastanitev v pasjem hotelu med dopustom. Zaradi visoke stopnje obolevnosti moramo pri nakupu paziti na zdrava legla. Nemška doga namreč zelo hitro dobi bolezni kosti, oči in kože, pri tigrastih dogah pa je pogosta tudi gluhost. Zaradi vseh teh zdravstvenih težav je življenjska doba nemške doge kratka, od 5 do 10 let. Za zdravega mladiča pa boste odšteli od 800 € dalje.


Nemška doga

Pasemski psi, mogočni velikani



Nemška doga
Pasemski psi, ki so zelo priljubljeni ravno zaradi svoje velike pojave, so nemške doge. Gre za težkokategorne pse, ki so daleč najplemenitejši in najmogočnejši med vsemi pasmami. Nemška doga ponavadi tehta toliko kot njen skrbnik, a je neprimerno bolj mirna. Čeprav je izjemno masivna, ima odrasla doga najraje umirjen tempo, presenetljivo dobro pa se prilagodi življenju v mestu.

Nemška doga je pes, ki je bil prvotno namenjen za pomoč pri lovu na divje prašiče in visoko divjad. V nekem obdobju je bil lov s tropom dog dovoljen samo plemstvu. Pozneje so nemške doge postale spremljevalke bogatih meščanov. Glede prednikov te pasme, so vzreditelji mnenja, da je predhodnik nemške doge strašni mastif alaunt, bojni pes, ki so ga v Evropo pripeljali Alani, ko so se pred 1000 leti vračali z osvajalskih pohodov po Rusiji. Genetske raziskave dokazujejo, da se je današnja pasma razvila v zadnjih 300 letih s križanjem potomcev alaunta in velikih angleških hrtov. Nemška doga se je razvila na območju, ki sta si ga dolga leta podajali Danska in Nemčija. Francoski naturalist, grof de Buffon, je psa poimenoval z danskim, angleškim in francoskim imenom, konec 19. stoletja pa je dobil še nemško ime –deutsche Dogge. Danes je doga pod okriljem nemške kinološke zveze.

Nemška doga
Nemška doga je vdana, mirna, inteligenta in razumna žival, občutljiva, zelo zvesta svojemu gospodarju in njegovi družini. Je pa tudi nepodkupljiva in radovedna. Čeprav nemške doge ne lajajo veliko, so odlični čuvaji. Pogosto se je že zgodilo, da so vlomilci lahko prišli v hišo, ki jo je čuvala doga, je pa nikakor niso uspeli zapustiti.


Ta pasemski pes mora biti vzgajan z veliko občutka in v umirjenem okolju, vendar pa dosledno. Nemška doga reagira odlično na spremembe v intonaciji glasu svojega lastnika – prijazen ukaz v pravem času običajno dela čudeže. Z ljubeznivo, potrpežljivo doslednostjo jih je mogoče dobro vzgojiti.


Nemška doga
Nemška doga se ponavadno dobro razume z drugimi psi, domačimi živalmi in otroki. Do tujcev je ta pasma zadržana, družinske znance pa nasprotno zelo prijazno pozdravi. Hiša z vrtom je najmanj, kar moramo zagotoviti temu velikemu psu. Vendar pa doge zelo rade živijo v družini in ne v pesjaku.

Potreba po gibanju teh elegantnih in močnih živali je zelo velika. Nemške doge uživajo v prostem tekanju in razigrani igri (brez vrvice) po poljih, travnikih in gozdovih. Če je pes dobro vzgojen, ga lahko pustimo teči tudi brez vrvice ob kolesu. Nemška doga, ki dobi dovolj priložnosti za gibanje v naravi, bo v hiši zelo mirna, zaradi česar je primerna tudi za bivanje v stanovanju.