Kaj je pasma?

Pasemski psi in odločanje za novega psa

Pasemski psi imajo določene lastnosti, ki jih naredijo posebne. Te lastnosti omogočajo kar dobrih 400 različnih pasem, med katerimi lahko izbiramo. Danes so vse bolj priljubljeni pasemski psi, vendar je večina psov še vedno križancev med dvem ali več pasmami. Nekateri psi pa so celo popolni mešanci z neznanimi predniki, ki jih Francozi imenujejo Bâtards.

Mladički

Čistokrvni pasemski psi so danes zelo dobrodošli, saj že vnaprej poznamo njihov značaj in videz. Kljub temu pa ima čistokrvnost tudi  negativne posledice, saj ne prihaja do mešanja genov. Do čistokrvnih psov sveži geni nimajo dostopa. Ko neko pasmo prizna kinološka zveza, se lahko za vzrejo uporablja le pse, ki so registrirani pri tisti zvezi. To ohrani videz pasme, a poveča verjetnost škodljivih genov, ki prehajajo med rodovniškimi psi. Dedne zdravstvene težave, kot so displazija kolkov, slepota, srčna obolenja ali srbečica so pogostejše pri čistokrvnih psih kot pri mešancih. Zato bodite pozorni ko se odločate za rodovniškega psa. Pozanimajte se, kakšnim boleznim je pasma podvržena in ali imajo starši mladičkov znake za te bolezni.

Poznavanje pasme nam pogosto olajša odločanje, saj vemo kaj od psa pričakovati. V primeru, da izbirate psa glede na njegovo vedenje, je koristno vedeti, da vsak pes spada v eno od teh skupin: psi za delo s človekom, psi za samostojno delo in psi, ki jim ni treba delati. Če se odločate na podlagi videza, dobro premislite ali imate dovolj časa, da boste ta videz tudi lahko negovali. Vedno pa bodite iskreni in dobro razmislite ali pasma, ki vam je všeč, resnično ustreza vašemu življenjskemu slogu.

Pasma je navadno prva izbira, ki jo sprejmemo, ko se odločamo za nakup psa. Drugo a zelo pomembno vprašanje pa je: samček ali samička? V kraljestvu psov velja preprosto pravilo -  s samicami je lažje živeti kot s samci. Ne dvigujejo noge na vsakem vogalu in niso tako čustveno razdvojene. Zgodnja sterilizacija samicam v povprečju podaljša življenje za 18 mesecev. Samci zaradi kastracije ne bodo živeli dlje, a bodo veliko bolj vodljivi, kar je dobro predvsem za začetnike.

Zadnje a najbolj pomembno vprašanje pa je, ali imamo za psa dovolj časa. Pasemski psi povprečno živijo od 12 do 15 let, zato moramo svoje življenje ta čas v določeni meri prilagoditi psu. Že na samem začetku pa se bo hitro izkazalo, da pes zahteva veliko časa. Nekatere pasme je težje šolati, druge potrebujejo ogromno gibanja, nekateri psi živijo le nekaj let, a prav tako zahtevajo nepredstavljive količine časa, ki ga preživijo v naši bližini ali naših mislih. Večina ljudi močno podcenjujejo število ur, ki jih bodo morali posvetiti psu, preden bo postal sanjski, vedno poleg, zanesljiv in pravi družinski član.

Nemška doga 2

Nemška doga

Nemška doga je mogočni pes, ki sme in celo mora biti velik. Več kot 80 cm visoke doge niso nikakršna redkost. Kriterij za samce je najmanj 80 cm, za samice pa 72 cm v višino. Odrasel pes pa tehta približno 50 kg. Nemška doga ima močan hrbet, krepke šape in dolgo glavo. Dlaka je kratka, gladka, gosta in bleščeča. Dovoljene so tri barve: rumena ali rumeno progasta s črno masko, črna (eventuelno z nekoliko bele), modra  ali bela s črnimi lisami. Zadnja barvna kombinacija je imenovana tudi »harlekin«, pri kateri so dovoljene modre oči in gobček kožnate barve. V nekaterih državah sta dovoljeni še dve barvi. Pri mantel dogi je dlaka črne barve, ki kot plašč prekriva telo, pri čemer so prsi, vrat, trebuh, noge, konec repa in lisa na čelu beli. Druga varianta je tej podobna, le da je črn plašč prekinjen z dlako bele barve. V nekaterih državah uvrščajo ti varianti med črne nemške doge. Živali različnih barvnih tipov se med seboj ne smejo križati.

Nemška doga

Nega dlake pri nemških dogah zahteva malo pozornosti, v obdobju, ko pes menja dlako, odstranimo odmrlo in odpadlo dlako z gumijasto ščetko. Ležišče nemške doge naj bo vedno mehko, sicer lahko nastanejo grdi odtisti na tistih mestih, ki so bili izpostavljeni trdi podlagi. Psi, ki rastejo tako hitro kot nemška doga, potrebujejo posebno pozornost med fazo rasti. Prvič potrebujejo polnovredno hrano, drugič pa moramo paziti, da nad mladičem ne izvajamo pritiska in ga v nič ne silimo, ter pazimo, da se preveč ne utrudi, kajti vse to negativno vpliva na razvoj kosti, sklepov in mišic.

Nemška doga zraste hitreje kot katerakoli druga pasma. Če kužku ponudite dobro hrano, ne potrebuje dodatnega kalcija. Paziti morate, da se mladiček ne giblje preveč vihravo, saj lahko pride do poškodbe rastočih kosti. Po stopnicah lahko hodi, prepovedan pa je živahen tek. Zelo pomembno je tudi, da se psa že od malega navaja, da ne vleče za vrvico.

Nemška doga

Kot veliko mastifov tudi nemška doga ni preveč občutljiva za bolečino, tako da bolezni ali raznih poškodb v zgodnjih stadijih pogosto ne opazimo. Stroški za vzdrževanje so več kot visoki, hrana in zdravila stanejo več kot nastanitev v pasjem hotelu med dopustom. Zaradi visoke stopnje obolevnosti moramo pri nakupu paziti na zdrava legla. Nemška doga namreč zelo hitro dobi bolezni kosti, oči in kože, pri tigrastih dogah pa je pogosta tudi gluhost. Zaradi vseh teh zdravstvenih težav je življenjska doba nemške doge kratka, od 5 do 10 let. Za zdravega mladiča pa boste odšteli od 800 € dalje.

Nemška doga

Pasemski psi, mogočni velikani

Nemška doga

Pasemski psi, ki so zelo priljubljeni ravno zaradi svoje velike pojave, so nemške doge. Gre za težkokategorne pse, ki so daleč najplemenitejši in najmogočnejši med vsemi pasmami. Nemška doga ponavadi tehta toliko kot njen skrbnik, a je neprimerno bolj mirna. Čeprav je izjemno masivna, ima odrasla doga najraje umirjen tempo, presenetljivo dobro pa se prilagodi življenju v mestu.

Nemška doga je pes, ki je bil prvotno namenjen za pomoč pri lovu na divje prašiče in visoko divjad. V nekem obdobju je bil lov s tropom dog dovoljen samo plemstvu. Pozneje so nemške doge postale spremljevalke bogatih meščanov. Glede prednikov te pasme, so vzreditelji mnenja, da je predhodnik nemške doge strašni mastif alaunt, bojni pes, ki so ga v Evropo pripeljali Alani, ko so se pred 1000 leti vračali z osvajalskih pohodov po Rusiji. Genetske raziskave dokazujejo, da se je današnja pasma razvila v zadnjih 300 letih s križanjem potomcev alaunta in velikih angleških hrtov. Nemška doga se je razvila na območju, ki sta si ga dolga leta podajali Danska in Nemčija. Francoski naturalist, grof de Buffon, je psa poimenoval z danskim, angleškim in francoskim imenom, konec 19. stoletja pa je dobil še nemško ime –deutsche Dogge. Danes je doga pod okriljem nemške kinološke zveze.

Nemška doga

Nemška doga je vdana, mirna, inteligenta in razumna žival, občutljiva, zelo zvesta svojemu gospodarju in njegovi družini. Je pa tudi nepodkupljiva in radovedna. Čeprav nemške doge ne lajajo veliko, so odlični čuvaji. Pogosto se je že zgodilo, da so vlomilci lahko prišli v hišo, ki jo je čuvala doga, je pa nikakor niso uspeli zapustiti.

Ta pasemski pes mora biti vzgajan z veliko občutka in v umirjenem okolju, vendar pa dosledno. Nemška doga reagira odlično na spremembe v intonaciji glasu svojega lastnika – prijazen ukaz v pravem času običajno dela čudeže. Z ljubeznivo, potrpežljivo doslednostjo jih je mogoče dobro vzgojiti.

Nemška doga

Nemška doga se ponavadno dobro razume z drugimi psi, domačimi živalmi in otroki. Do tujcev je ta pasma zadržana, družinske znance pa nasprotno zelo prijazno pozdravi. Hiša z vrtom je najmanj, kar moramo zagotoviti temu velikemu psu. Vendar pa doge zelo rade živijo v družini in ne v pesjaku.

Potreba po gibanju teh elegantnih in močnih živali je zelo velika. Nemške doge uživajo v prostem tekanju in razigrani igri (brez vrvice) po poljih, travnikih in gozdovih. Če je pes dobro vzgojen, ga lahko pustimo teči tudi brez vrvice ob kolesu. Nemška doga, ki dobi dovolj priložnosti za gibanje v naravi, bo v hiši zelo mirna, zaradi česar je primerna tudi za bivanje v stanovanju.

Bokser

Pasemski psi  – kužki, ki nikoli ne odrastejo

Pasemski pes - Bokser

Pasemski psi, ki so nenehno uvrščeni med deset najpogostejših pasem v Evropi in Severni Ameriki, so bokserji. Bokser je bil prvotno uporabljen za pomoč pri lovu na divje prašiče in medvede, kasneje pa so jih podobno kot buldoge uporabljali za pasje boje. Po letu 1860 so se bokserji sčasoma razvili v uporabne pse za zaščito, hkrati pa sodijo med najbolj prijazne pasme službenih psov.

Nemški bokser je znan po svoji prijaznosti, razigranosti, spontanosti in odlični inteligenci. Bokser je zato pogosto dojet kot vihrav klovn z neznansko količino energije, ki oživi ob vsaki igri ali telesni aktivnosti. Zaradi svoje inteligentnosti je dovzeten za učenje, radoveden, z dobrim načinom dojemanja. Pri bokserju moramo najprej nekoliko ukrotiti njegov vihrav in nebrzdani značaj, kar pa pri inteligentnem in odkritosrčnem psu ne bi smel biti problem. Bokser je zelo primeren za različne športne aktivnosti, zaradi svoje dovzetnosti za učenje pa so dobri službeni psi.

Odlična mimika obraza

Ta pasma je zelo primerna tudi za družinskega psa. Bokser slovi zaradi svojega odličnega razumevanja z otroki. Samice so odlične spremljevalke otrok. Poleg tega, da je odličen z otroki, pa je tudi izjemen pes čuvaj, ker je zelo pogumen in se ničesar ne ustraši. Drugače pa so bokserji po naravi zelo prijazni in ljubeznivi psi, ki člane svoje družine vedno poskušajo zaščititi. Znane obiskovalce pa z navdušenjem vihravo pozdravijo.

Bokser potrebuje obilo možnosti za gibanje, le tako se lahko počuti res v svojem elementu. Odrasle pse lahko pustimo teči ob kolesu, zelo radi se tudi igrajo in preganjajo z drugimi psi, v največje veselje pa jim je igranje z žogo s svojim gospodarjem. Z ljubečo in potrpežljivo vzgojo jih  lahko naučimo, da bo svojo moč izkoristijo tam, kjer lastnika ne bodo motili. Če bokser ni ustrezno vzgojen in zaposlen pa lahko kaj hitro postane težaven.

Bokser je odličen tudi zaradi svojih fizičnih lastnosti. Pes doseže velikost od 55 do 63 cm, samci so težki med 30 in 32 kg, samice pa med 24 in 25 kg. Samci in samice se ločijo tudi po tem, da samice in kastrirani samci vedno upravičijo sloves živega katapulta, saj so prepričani, da je zelo, zelo smešno, če prevračajo ljudi in se jim potem smejijo. Nekastrirani samci so obolj zadržani in nezaupljivi do tujcev.

Čudoviti mladiček

Bokser ima kratko in gladko in svetlečo priležno dlako. Dlaka je lahko od rumene do temno jelenje barve ali progasta, z belimi znamenji ali brez njih s črno masko. Bela dlaka ne sme prekrivati več kot tretjine telesa. Da dlako ohranimo v dobrem stanju, je potrebno občasno krtačenje z gumijasto ščetko – predvsem v obdobjih, ko pes menja dlako.

Tako kot druge pasme je tudi bokser žrtev modernih smernic. Nemci so svojo navado rezanja repov in uhljev prenesli na druge dežele s prodajo boskerjev, dobermanov, šnavcarjev in nemških dog. Rezanje ali t. i. »kupiranje« uhljev je bilo  večini držav skoraj hkrati prepovedano, a je še vedno prisotno, predvsem v ZDA.

Ta pasma ima tudi nekaj negativnih strani. Najbolj problematična je visoka obolevnost za tumorji. Pogoste so tudi druge bolezni kot dedna spondioza, rak bezgavk in mod, ter razna očesna obolenja. Klju temu pa bokser povprečno živi od 8 do 9 let. Za zdravega mladiča boste odšteli približno 800 €.