Pasemski psi - Pritlikavi pinč 2

Nastopač

Pasemski psi - Pritlikavi pinč

Za predstavnike te pasme je značilno, da si izberejo svojega človeka, ki so mu izredno privrženi in mu zelo radi ustrežejo, druge družinske člane tolerirajo, uživajo pa v družbi svojih vrstnikov. »Ustreza jim, da so v 'tropu', en sam bi bil osamljen. Res pa je, da se v skupini vedejo drugače kot takrat, ko so sami zase. Navajam jih na to, da gre po en sam z mano in se zna vesti. Sami so veliko bolj zadržani kot v skupini,« je povedala Ivana. Njene »srnice« trenirajo agility in obvladajo vrsto trikov. »Vedno so pripravljeni delati in vse počnejo z žarom. Načeloma so izredno učljivi, med posamezniki so sicer lahko razlike, a ko odkriješ pristop, ki mu najbolj ustreza, hitro osvaja znanje.«

Brezpogojno varujejo svojega človeka. Tujcu, ki pride na obisk, ne bodo zlezli v naročje. Do neznancev so izredno nezaupljivi, a se ob pravilni socializaciji na sprehodih sploh ne bodo zmenili za nikogar. Ne marajo pa, da kdo dreza vanje. Žal na sprehodih pogosto pritegnejo pozornost mimoidočih, ki jih, navdušeni nad njihovo prisrčnostjo, hočejo božati. Čeprav nimajo slabih namenov, jih živcirajo.

Da se imajo ti živahni in bistri psi za velike, kažejo v odnosu do vrstnikov. Zlasti samci radi izzivajo in se postavljajo pred kakimi kosmatimi orjaki. Če jih lastniki ne začnejo že od rosne mladosti navajati na različne vrste štirinožcev, jim utegnejo pozneje s svojim nastopaštvom povzročati precej sivih las. Ob dosledni vzgoji se bodo na sprehodih zmeraj sukali blizu svojega človeka. Čeprav jim je iskanje miši po poljih v veselje, pravega lovskega nagona nimajo in ne bodo noreli za divjadjo.

Letošnja zima jim je bila silno naklonjena, saj jih, glede na to, da praviloma nimajo niti podkožne maščobe niti bogate dlake, rado zebe. »Četudi je sneg, jih nikoli ne oblačim, vsaj dokler so v gibanju. Takrat, ko vemo, da bomo kje stali, vzamemo plaščke s seboj. Pozimi jim blazinice na tačkah mažem s kakimi kremami predvsem zaradi soli,« je povedala Ivana Kirik. Življenje zunaj jim ne ustreza, saj se začnejo tresti že, če so nekaj minut v senci. Nekateri skrbniki mislijo, da bodo njihovi ljubljenci laže prenašali mraz, če bodo bolj okrogli, vendar se motijo. Radi se sončijo, celo v stanovanju vedno ležejo tja, kjer sije sonce.