Bosanski barak

Bosanski barak je ostrodlaki gonič, ki so ga vzredili že bosanski begi za lov na raznovrstno divjad v bosanskih planinah. Kljub nedavni vojni v Bosni je lovcern uspelo pasmo obdržati.

VIDEZ: Je močan, pravokotno grajen pes - dolžina trupa mora za 10 %presegati plečno višino - z ovalno glavo, močnim, z brki in brado ob­raslim gobcem, izrazitim stopom in ravnim nosnim grebenom. Velike, ovalne, rjave oči izžarevajo živahnost. Srednje dolgi mesnati uhlji so zaobljeni. Dolga, trda, žimasta krovna dlaka pokriva kratko, gosto in mehko podlanko. Kožuh je pšenično ali rdečkasto rumen, prsteno siv, črnikast, enobarven, dvobarven ali tribarven. Dovoljene so tudi bele lise. Gosto odlakan rep je neko­liko zavit navzgor. 

ZGODOVINA: Ta prijazni robustni gonič je potomec vitkih hrtov, ki so jih pred stoletji pripeljali na Balkan sredozemski trgovci, in domačih psov.

ZNAČAJ: Bosanski barak je žilav in vztrajen ter ima vse lastnosti dobrih goničev. Poleg tega je tu­di izvrsten čuvaj, dobro se razu­me z otroki in drugimi psi in je le redko napadalen. 

Jugoslovanski tribarvni gonič

Tri barvni gonič je po vnemi za delo in lovskih sposobnostih podoben svojemu sorodniku planinskemu goniču, saj ure in ure goni divjad po najtežje prehod­nem svetu.

VIDEZ: Je čvrsto in skladno grajen pes z rahlo ovalno glavo s spoteg­njenim gobcem, neizrazitirn stopom in ravnim nosnim grebenom . Temno rjave ali črne oči izžarevajo krotkost. Srednje dolgi uhlji visijo plosko ob glavi. Kratka, gosta in svetleča se krovna dlaka pokriva mehko podlanko. Kožuh mora biti tribarven: črn (prevladujoča barva), lisičje ali rjasto rdeč in rumen ali bel. Debel, raven ali rahlo zavit rep sega do skočnega sklepa.

ZNAČAJ: Močan, odločen in zelo živahen lovski pes, obenem pa tudi ljubezniv in poslušen hišni pes, vedno željan ustreči željam svojega go­spodarja.

Planinski gonič

Planinski gonič se je nekoč imenoval alpski gonič in izvira iz Avstrije. Pasma je razmeroma malo znana v svetu, redka je celo v svoji domovini. 

Planinski gonič

VIDEZ: Ima široko glavo s klinastim gobcem, blago izraženim stopom in ravnim nosnim grebenom. Temne, pametne oči obrobljajo črno pigmentirane veke. Široki uhlji brez gub visijo tesno ob glavi. Debela, groba, ravna in pri­ležna krovna dlaka pokriva gosto podlanko. Kožuh je črn z ognjeno rdečimi ali rjastimi lisami nad očmi, po gobcu, prsih in nogah. Dovoljena je tudi sivkasto bela maroga na prsih. Sabljast rep sega do skočnega sklepa.

Planinski gonič mladič

ZGODOVINA: Vsi goniči z Balkana so v ožjem sorodstvu in izhajajo iz istega de­bla. Planinski gonič izvira iz južnega dela Alp in Karavank. Pasma se je razvila iz psov, ki so se prilagodili za delo na planinskih območjih.

ZNAČAJ: Planinski gonič je pogumen in vztrajen lovski pes, primeren za lov v gorah, v goščavju in na težko prehodnem svetu. Ima odlično razvit voh in prijeten glas. Zaradi mirnega in ljubeznivega značaja je tudi prijeten hišni pes.

Balkanski gonič

Balkanski gonič sodi v veliko družino goničev, razširjenih po vsem Balkanu. Verjetno je prvi postal ustaljena pasma in jecbil nekoč med vsemi goniči na tem območju najbolj razširjen. 

balkanski gonič- odrasel

VIDEZ: Razmeroma močan pes s spotegnjeno glavo; podolgovatim gobcem, neizrazitim stopom in ravnim nosnim grebenom. Bistre in pametne oči s črno obrobljenimi vekami so kostanjevo rjave. Tanki, srednje dolgi, zaok­roženi ploski uhlji visijo ob glavi. Kratka, gosta in bleščeča krovna dlaka pokri­va mehko podlanko. Kožuh je lisičje rdeč ali rumeno rjav z velikim črnim sedlom. Debel, kratek in rahlo zavit rep sega do skočnega sklepa. 

ZNAČAJ: Balkanski gonič je žilav, odločen, pameten in neutruden pes, uporaben za vse vrste lova, idealen predvsem za sledenje po težavnem terenu. Njegov nekoliki višji glas je slišen na velike razdalje, kar je pri lovu zelo koristno.

Posavski gonič

Posavski gonič je stara pasma, nastala na območju Balkana. Zunaj meja svoje ožje domovine je skoraj neznana.

VIDEZ: Ima dolgo, ozko glavo z velikim črnim ali temno rjavirn smrčkom, šilastim gobcem in neizrazitim stoporn. Bistre okrogle oči so temne. Zmerno dolgi uhlji so klapasti in povešeni. Kratka in gosta dlaka je trda, včasih celo žimasta. Kožuh je rdečkaste, pšenično rumene do lisičje rdeče barve z belimi lisami po prsih, trebuhu in šapah ali brez njih. Močan, raven rep ima včasih majhen praporec.

Posavski gonič

ZGODOVINA: Tako kot izvor drugih goničev, nastalih na Balkanu, je tudi poreklo posavskega goniča zavito v temo. Njegove prednike so na to območje trgovci verjetno pripeljali iz Egipta.

ZNAČAJ: Posavski gonič je po­slušen, živahen, vztrajen gonič, idealen za lov na nizko divjad, predvsem na zajce in lisice. Uporabljali so ga tudi za lov na srnjad. Zaradi prijetnega zna­čaja vse pogosteje dobiva tudi vlogo hišnega psa in družab­nika.

Hrvaški ovčar

Hrvaški ovčar je stara pasma, ki jo gojijo v Slavoniji in na severu Hrvaške ob madžarski meji. Uporabljajo ga za zganjanje čred in kot čuvaja.

VIDEZ: Je srednje velik pes s precej dolgo glavo s klinastim gobcem, neizrazitim stopom in ravnim nosnim grebenom. Srednje velike mandljaste oči so temne s temno pigmenti ranimi robovi vek. Trikotni uhlji so široko nastavljeni in večinoma pokončni. Mehka valovita, lahko tudi popolnoma kodrasta dolga dlaka pokriva gosto podlanko. Kožuh je črne barve, dovoljene so posamezne bele dlake ter bele lise pod vratom, na prsih ter po nogah in šapah. Ima dolg in košat rep, ki ga včasih prikrajšajo na 4 cm; lahko pa se rodi tudi brez repa. 

Hrvaški ovčar

ZGODOVINA: Verjetno ima skupne prednike z madžarskim mudijem oziroma je z njim v daljnem sorodstvu. Prvi standard so sestavili leta 1952, mednarodna kinološka zveza pa ga je kot sa­mostojno pasme priznala leta 1968.

ZNAČAJ: Hrvaški ovčar je živa­hen, pogumen in zelo bojevit ovčarski pes, poslušen in zelo dojemljiv za šolanje. Do tujcev je nezaupljiv, zato ga ponekod uporabljajo tudi kot čuvaja. 

Mladiči hravškega ovčarja

NEGA IN ŽIVLJENJSKO OKOLJE: Je izrazit pastirski pes, zato naj­raje živi na prostem in ni prime­ren za mestno stanovanje.

Kraški ovčar

Kraški ovčar ali kraševec je eden izmed najstarejših delovnih psov v tem delu Evrope. Je v bližnjem sorodstvu z nekdanjim ilirskim ovčarjem in ga že stoletja uporabljajo za varovanje čred na Krasu. 

Kraški ovčar

VIDEZ: Je močan, velik in skladno grajen pes s široko glavo, srednje dolgim gobcem, ki se proti smrčku rahlo zožuje, neizrazitim stopom ter ravnim in širokim nosnim grebenom. Rahlo poševne oči z odkritim pogledom so mandljaste oblike in kostanjeve do temnorjave barve. Zmerno visoko nastavlje­ni srednje dolgi uhlji v obliki črke V so zapognjeni ob glavi navzdol. Bogata, dolga, ravna dlaka z gosto podlanko je na glavi in na sprednji strani nog kratka. Kožuh je sive barve s temnimi marogami. Bela lisa na nogah je dovolje­na, a nezaželena. Bujno odlakan sabljast rep sega do skočnega sklepa.

Mladiči kraškega ovčarja

ZGODOVINA: Kot večina pastirskih psov je tudi kraški ovčar prišel v davnini iz Azije in se razvil v avtohtono pasmo. Kot pasma je bil mednarodno priznan že leta 1939. Pasemski znaki, sprejeti leta 1939, so bili dopolnjeni leta 1948. V Slo­veniji število psov te pasme narašča, vse več legel je tudi v sosednjih državah in Nemčiji.

ZNAČAJ: Kraški ovčar je umirjen, dobrodušen, toda tudi pogumen in oster, bi­ster in živahen, vedno vdan le gospodarju. Je odličen pastirski pes in svojo čre­do odločno vodi in brani. Poleg tega je tudi prijeten hišni pes in dober čuvaj.

NEGA IN ŽIVLJENJSKO OKOLJE: Gosta dvojna dlaka ga varuje v vseh vremen­skih razmerah, zato najraje živi na prostem; potrebuje veliko gibanja in ni pri­meren za mestno stanovanje.