Močan, vzdržljiv in uren bedlingtonski terier (Bedlington Terrier) je bil zelo priljubljen pes divjih lovcev. Pozneje se je spremenil v odličnega hišnega psa, danes pa je eden najpogostejših angleških razstavnih psov.
VIDEZ: Je gibčen, mišičast, prisrčen pes zelo urnih nog in po videzu spominja na ovco. Ima dolgo in ozko glavo brez stopa, z visokim zatiljem. Majhne iskrive, globoko vsajene oči so na videz trikotne. Njihova barva je odvisna od barve dlake: temne so pri psih z modro dlako, svetle pri psih z modro dlako in rjavimi lisami ter bledo lešnikove barve pri psih peščene ali temno rdeče barve. Srednje veliki nizko nastavljeni uhlji visijo po licih, na konici imajo resice iz svilnate dlake. V nasprotju z drugimi terierji ima bedlingtonski terier gosto in mehko, ponekod kodrasto dlako in volnato podlanko. Dlake ne menja. Kožuh je lahko modre, modre in rdeče rjave, peščene ali jetrne barve. Srednje dolg rep s tankimi resami se na konici zoži in rahlo zaviha; je nizko nošen in ni koli zvit na hrbet. Ima dolge, mišičaste zadnje noge kot hrti.
ZGODOVINA: Bedlingtonski terier (imenovan sprva Rothbury Terrier) izvira z rudarskega območja Rothbury Forest v angleški grofiji Northumberland, kjer so ga vzredili za lov na jazbece in lisice. Sprva je bil težji in je imel krajše noge. Med koncem 18. in začetkom 19. stoletja so ga križali z malim angleškim hrtom in dinmontovim terierjem ter morda še s kodrom. Tako je postal višji, vitkejši in hitrejši, ohranil pa je pogum in vzdržljivost terierjev.
ZNAČAJ: Kljub nežnemu in nenavadnemu videzu je zelo pogumen in napadalen; ima zelo močen ugriz. Včasih v njem prevlada terierski nagon, da podivja in se spopade z drugimi psi. Sicer pa je bister, živahen in poln energije, zvest inpriijeten hišni pes.
NEGA IN ŽIVLJENJSKO OKOLJE: Dlaka zahteva posebno nego. Dobro se počuti v stanovanju, zlasti če ima na voljo vrt; zaradi svoje živahnosti potrebuje veliko gibanja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar