Koder

Koder, caniche, je eden najbolj priljubljenih psov, čeprav žal pogosto zbuja pozornost bolj zaradi svojega nenavadno oblikovanega kožuha kot zaradi svoje inteligentnosti in presenetljive nadarjenosti za posnemanje. Po klasifikaciji FCI je pasma razdeljena na sedem vrst po velikosti (veliko, srednjo, pritIikavo in igračasto - toy) in barvi kožuha.

VIDEZ: Je skladno grajen pes s trupom, katerega dolžina ponavadi  presega plečno višino. Ima elegantno glavo s komaj opaznim stopom, krepkim in rahlo topim gobcem ter ravnim nosnim grebenom. Mandljaste oči so temne in dokaj razmaknjene. Široki in dolgi, nizko nastavljeni uhlji visiio ob strani glave. Bujna, čvrsta dlaka le lahko kodrasta ali vrvnata (obe vrsti sodita v isto skupino). Kodrasta dlaka je tanka, volnasta, prožna in se ne vda pod pritiskom roke; vrvnata dlaka pa je gosta in volnata ter po vsem telesu tvori enako dolge vozle. Dovoljene barve kožuha so: črna, rjava, bela, srebrno siva, svetlo rumena, modra in marelična (aprikot). Lise niso dovoljene. Visoko nasajen rep je ponavadi malce dvignjen; praviloma ga skrajšajo na tretjino dolžine, v zadnjem času pa krajšanje vse bolj opuščajo.

ZGODOVINA: Koder obstaja v zahodni Evropi že več kot štiristo let, njegovo poreklo pa ni povsem jasno. Ker je potomec barbeta, starodavnega ptičarja, ga štejejo za francosko pasmo. V Franciji so ga še do nedavnega uporabljali tudi za lov na race. Ob koncu 16. stoletja so ga cenili predvsem kot izvrstnega psa za prinašanje pernate divjadi iz vode. Ko pa so kodre začeli vzrejati v različnih velikostih, so manjše vrste z odprtimi rokami sprejeli kot damske družabnike v plemiških palačah. Koder se je v svoji zgodo vini zaradi bistrosti in učljivosti znal prilagoditi vsem položajem; zelo uspešen je na primer tudi v cirkusih. Danes je zelo razširjen in priljubIjen po vsej Evropi in v ZDA. Prvi standard pasme so sestavili v Franciji leta 1936.

ZNAČAJ: Koder je živahen, vesel in prijetne narave, zelo bister, ljubezniv in zvest. Je zelo učljiv in ima izvrsten spomin. Nikoli ni utrujen, vedno znova želi dokazovati svojo prijaznost in znanje ter ugajati gospodarju.

NEGA: Kodri dosežejo zelo visoko starost, vendar se morajo dovolj gibati, saj so nagnjeni k debelosti. Dlako moramo česati vsak dan, enkrat na mesec pa jo  je treba tudi skrajšati. Kožuh lahko strižemo in oblikujemo na različne načine, na pasjih razstavah pa sta dovoljeni le »Ievja« (klasična) in »moderna« oblika striženja, ki psu daje videz plišaste igračke.

ŽIVLJENJSKO OKOLJE: Kodri, zlasti manjših velikosti, so primerni za bivanje v stanovanju; so odlični prijatelji Ijudi, ki živijo sami ali starejših ljudi, ki živijo v mestu. Zlahka se naučijo tudi nekaterih osnovnih opravil.