Bretonski ptičar, epagneul breton, je najmanjši pa tudi najbolj razširjen francoski ptičar. Je pameten, lahko vodljiv, igriv in se hitro uči. Z lepoto, pogumom in prijetnim značajem je osvojil srca številnih ljubiteljev psov v Evropi pa tudi v ZDA.
 |
| Bretonski ptičar |
VIDEZ: Vitkega, elegantnega, a močnega psa plemenitega videza pokriva tanka, gladka, ravna ali rahlo valovita dlaka. Kožuh sme biti bel in oranžen, bel in kostanjevo rjav, bel in črn, tribarven ali lisast v kombinaciji z eno od navedenih barv. Ima zaobljeno, srednje dolgo glavo z izrazitim, a ne strmim stopom in ravnim ali rahlo ukrivljenim gobcem. Oči temno jantarjeve barve so žive in zelo izrazite. Visoko nastavljeni viseči uhlji so razmeroma kratki, rahlo zaobljeni in pokriti z valovito dlako. Rep je raven ali povešen, dolg približno 10 cm, pogosto rahlo ukrivljen z značilnimi kodri na koncu; nekateri mladiči se skotijo brez repa.
ZGODOVINA: Pasma je razmeroma mlada in je nastala v Bretanji. Značilnosti so utrdili sicer že v začetku 20. stoletja, o selektivni vzreji pa lahko govorimo šele nekaj desetletij. Uradno so jo priznali leta 1938. Zdi se, da so pri selekciji uporabili - hote ali naključno - škotskega setra.
ZNAČAJ: Zelo živahen in dejaven bretonski ptičar je zaradi vesele narave in pripravljenosti za delo priljubljen spremljevalec številnih lovcev. Ker je zelo občutljiv in ne prenese grobosti ali prisile, ga je treba vzgajati nežno in »rnehko«, sicer lahko postane tudi trmast. Zelo je navezan na družino in se odlično razume z otroki.
NEGA: Od časa do časa moramo pregledati uhlje in redno čistiti sluhovode, da ne pride do vnetja, ki je pri bretonskem ptičarju dokaj pogosto. Vsak teden moramo temeljito skrtačiti kožuh, kopamo pa ga le, če je nujno potrebno.
ŽIVLJENJSKO OKOLJE: Če ne hodi na lov, potrebuje dolge sprehode in priložnost za tekanje na prostem. Ker je zelo čustven in vdan gospodarju, se zelo dobro prilagodi tudi življenju v stanovanju.
Ni komentarjev:
Objavite komentar