Ruski hrt

Ruski hrt, bolj znan z imenom borzoj, je lep, eleganten in spoštovanja vreden pes, ki so ga car in ruski predrevolucijski plemiči uporabljali za tradicionalni lov na volkove. Po naravi je hiter in ognjevit lovec; njegov nagon je, pogosto treba obrzdati s primernim šolanjem k poslušnosti.

Ruski hrt

VIDEZ: Borzoj je eleganten in skladno grajen pes kvadrataste postave z dolgo, ozko in suho glavo.Z dokaj neizraženim stopom in dolgim gobcem, ki se proti smrčku oži; nosni greben je rahlo vzbočen,smrček pa vedno črn. Črno obrobljene temne oči so ovalne mandljaste oblike. Majhni, tanki ih koničasti uhlji so nastavljeni visoko in precej zadaj. Dolga, svilnata dlaka je rahlo nako­drana ali valovita; na glavi, uhljih in šapah nog je kratka in gladka, na vratu, podprsju, okončinah, stegnih in repu pa daljša. Okrog vratu tvori košat ovratnik. Kožuh je ponavadi bel s temnejšimi znamenji, dovoljene pa so vse barve. Dolg nizko nasajen rep je srpasto zavit.

ZGODOVINA: Borzoj verjetno izvira iz dežel Bližnjega vzhoda, kjer je imel kratko dlako. Od tam so ga pripeljali na sever, kjer so ga križali z dolgonogim ruskim ovčarskim psom in tako ustvarili odpornejšega psa z dolgo dlako, ki ga je varo­vala pred mrzlim podnebjem. Njegova zgodovina je povezana s kraljevimi in cesarskimi dvori: ruski car je leta 1842 kraljici Viktoriji podaril nekaj psov te pa­sme, ki so zbudili zanimanje britanskega plemstva. Nato so pasma vzrejali in selekcionirali v Veliki Britaniji, Franciji,na Nizozemskem, v Belgiji itn. Leta 1891 je ruski hrt prispel tudi v ZDA, kjer je danes dokaj razširjen.

ZNAČAJ: Ruski hrt je zadržan, aristokratski in včasih svojeglav, sicer pa umir­jen ter navezan na gospodarja in družino. Do tujcev je vedno nezaupljiv, vendar ni dober čuvaj.

NEGA: Potrebuje primerno kakovostno hrano, ob kateri se ne zredi. Kožuh mo­ramo pogosto česati in krtačiti.

ŽIVLJENJSKO OKOLJE: Lahko živi v stanovanju, kjer kljub velikosti ni nadležen, vendar potrebuje veliko gibanja na prostem.