četrtek, 6. oktober 2011

Laponski jelenar

Laponski jelenar, lapinporokoira, je spremljevalec laponskega pastirja in njegov najboljši pomočnik pri varovanju, nadziranju in vodenju čred severnih jelenov. Njegova današnja domovina je Finska, kjer je reja severnih jelenov še vedno ena pomembnejših gospodarskih panog.

VIDEZ: Ima širok in podolgovat gobec z vidnim, a ne poudarjenim sto­pom in raven nosni greben. Dokaj razmaknjene oči so temne in živahne. Uhlji, ki so največkrat na konici zapognjeni naprej, so razmeroma majhni, ošiljeni in pokončni; njihovo notranjost pokriva gosta dlaka. Pobešeni uhlji niso zaželeni. Kožuh sestavljata srednje dolga, ravna, ostra in groba vrhnja dlaka ter mehka in gosta podlanka. Valovita in mehka krovna dlaka velja za hibo. Kožuh je po­navadi črn z različno močnimi odtenki rdečkaste barve; pogosti sta dve beli lisi na nadočesnih arkadah (dvojne oči); dovoljena so bela znamenja na vratu, pr­sih in okončinah. Srednje dolg, košat rep ni zvit na hrbet.

ZGODOVINA: Ne glede na to, da je FCI laponskega jelenarja priznala šele pred nekaj leti, je ta pastirski pes že od nekdaj del izročila nordijskih ljudstev. V deželah celinske Evrope ga skoraj ne poznajo in tudi na razstavah se pojavlja le občasno.

Mladič laponskega jelenarja

ZNAČAJ: Laponski jelenar je kljub spokojnemu in miroljubnemu videzu ne­ustrašen, vzdržljiv in trdnega značaja. Njegov izjemni pogum se pokaže zlasti, kadar mora braniti čredo pred volkovi in medvedi. Do tujcev je zadržan; z go­spodarjem in njegovo družino pa zelo prijazen. Je poslušen, odločen in dela­ven ter nagnjen k lajanju.

ŽIVLJENJSKO OKOLJE: Ni primeren pes za stanovanje. Če ima na voljo dovolj velik vrt, če je podnebje razmeroma hladno in če tla vsaj nekaj mesecev pokri­va snežna odeja, se prilagodi tudi življenju v mestu.

Ni komentarjev:

Objavite komentar