Kraški ovčar

Kraški ovčar ali kraševec je eden izmed najstarejših delovnih psov v tem delu Evrope. Je v bližnjem sorodstvu z nekdanjim ilirskim ovčarjem in ga že stoletja uporabljajo za varovanje čred na Krasu. 

Kraški ovčar

VIDEZ: Je močan, velik in skladno grajen pes s široko glavo, srednje dolgim gobcem, ki se proti smrčku rahlo zožuje, neizrazitim stopom ter ravnim in širokim nosnim grebenom. Rahlo poševne oči z odkritim pogledom so mandljaste oblike in kostanjeve do temnorjave barve. Zmerno visoko nastavlje­ni srednje dolgi uhlji v obliki črke V so zapognjeni ob glavi navzdol. Bogata, dolga, ravna dlaka z gosto podlanko je na glavi in na sprednji strani nog kratka. Kožuh je sive barve s temnimi marogami. Bela lisa na nogah je dovolje­na, a nezaželena. Bujno odlakan sabljast rep sega do skočnega sklepa.

Mladiči kraškega ovčarja

ZGODOVINA: Kot večina pastirskih psov je tudi kraški ovčar prišel v davnini iz Azije in se razvil v avtohtono pasmo. Kot pasma je bil mednarodno priznan že leta 1939. Pasemski znaki, sprejeti leta 1939, so bili dopolnjeni leta 1948. V Slo­veniji število psov te pasme narašča, vse več legel je tudi v sosednjih državah in Nemčiji.

ZNAČAJ: Kraški ovčar je umirjen, dobrodušen, toda tudi pogumen in oster, bi­ster in živahen, vedno vdan le gospodarju. Je odličen pastirski pes in svojo čre­do odločno vodi in brani. Poleg tega je tudi prijeten hišni pes in dober čuvaj.

NEGA IN ŽIVLJENJSKO OKOLJE: Gosta dvojna dlaka ga varuje v vseh vremen­skih razmerah, zato najraje živi na prostem; potrebuje veliko gibanja in ni pri­meren za mestno stanovanje.