Istrski gonič sodi med najbolj znane goniče z območja nekdanje Jugoslavije; včasih ga imenujejo tudi istrski ptičar. Pasmo delijo na dve različici: kratkodlakega in resastega.
VIDEZ: Ima dolgo, ozko in suho glavo z neznatnim stopom, dolgim gobcem, ravnim nosnim grebenom in črnim smrčkom. Ovalne oči imajo temno šarenico. Tanki uhlji so nastavljeni široko in malce nad višino oči ter visijo plosko ob glavi. Dlaka pri kratkodlakem goniču je kratka, tanka, gosta in sijoča; včasih je daljša po stegnih in na repu. Ostrodlaki gonič ima trdo, od 5 do 10 cm dolgo vrhnjo dlako, ki ne sme biti kodrasta niti valovita, ter gosto in kratko podlanko. Pri obeh vrstah je edina dovoljena barva kožuha snežno bela z oranžnimi lisami. Tanek rep je sabljast.
ZGODOVINA: Pasma obstaja v Istri že od davnih časov. Tako kot švicarski goniči je tudi istrski gonič verjetno potomec slednih psov, ki so jih z vzhoda pripeljali v Evropo Feničani.
ZNAČAJ: Istrski gonič je žilav in zelo vzdržljiv sledni pes, ki učinkovito opravlja svoje delo tudi v najtežavnejših razmerah. Je odličen pomočnik pri lovu na zajce, pri lovu na lisice pa se ne obnese vedno najbolje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar