četrtek, 6. oktober 2011

Veliki nemški špic

Različne pasme nemških špicev (deutscher Spitz) se razlikujejo le po velikosti in barvi kožuha - ta je lahko bel, črn, rjav ali volčje siv - in jih opisuje samo en standard.

VIDEZ: Pes čokatega videza ima glavo podobno lisičji, zmeren stop in rahlo sploščen nosni greben; smrček je črn. Temne in poševne oči imajo pozoren izraz. Uhlji so majhni, trikotno oblikovani in zelo gibljivi; nastavljeni so visoko in ozko. Kožuh (bel, rjav, črn) sestavljata pokončna krovna dlaka z gosto podlanko in gost, grivast ovratnik. Košat rep je zavit na hrbet.

Veliki nemški špic

ZGODOVINA: Kinologi so sprva menili, da so vsi lisici podobni psi tipa špic potom­ci arktičnega volka. A glede na to, da so že v antičnem času obstajali različni psi z enakimi ali podobnimi telesnimi značilnostmi in živeli daleč od Arktike, je mogoče domnevati tudi, da gre za potomce starega mostiščarskega ali šotnega psa, kate­rega značilnosti so pri nekaterih pasmah očitne še danes, npr. pri čov-čovu.

ZNAČAJ: Veliki nemški špic je tako navezan na svojega gospodarja, da v hiši ne prenese navzočnosti drugih živali. Zaradi ljubosumnosti lahko celo zboli. Brez strahu se spopade z drugimi psi, tudi če so veliko večji od njega; po naravi je rojen čuvaj, ki se poistoveti z gospodarjevo lastnino. Nikoli ne pobegne od doma. Ima izjemno dober spomin, zato ga je zelo lahko šolati. 
NEGA: Kožuh zahteva skrbno nego; vsaj 3- do 4-krat na teden ga dobro skrtačimo, kopanje pa ni priporočljivo. Lepa in sijoča dlaka zahteva zdravo pre­hrano, ki ji občasno dodamo malo maščobe (margarine ali olja) in pivski kvas.

ŽIVLJENJSKO OKOLJE: Veliki nemški špic enako dobro prenaša vročino in mraz. Je skromen in zelo čist, primeren za stanovanje; priporočljivo je, da ima na voljo vrt, kjer lahko prosto teka in se igra.

Ni komentarjev:

Objavite komentar