Različne pasme nemških špicev (deutscher Spitz) se razlikujejo le po velikosti in barvi kožuha - ta je lahko bel, črn, rjav ali volčje siv - in jih opisuje samo en standard.
VIDEZ: Pes čokatega videza ima glavo podobno lisičji, zmeren stop in rahlo sploščen nosni greben; smrček je črn. Temne in poševne oči imajo pozoren izraz. Uhlji so majhni, trikotno oblikovani in zelo gibljivi; nastavljeni so visoko in ozko. Kožuh (bel, rjav, črn) sestavljata pokončna krovna dlaka z gosto podlanko in gost, grivast ovratnik. Košat rep je zavit na hrbet.
ZGODOVINA: Kinologi so sprva menili, da so vsi lisici podobni psi tipa špic potomci arktičnega volka. A glede na to, da so že v antičnem času obstajali različni psi z enakimi ali podobnimi telesnimi značilnostmi in živeli daleč od Arktike, je mogoče domnevati tudi, da gre za potomce starega mostiščarskega ali šotnega psa, katerega značilnosti so pri nekaterih pasmah očitne še danes, npr. pri čov-čovu.
ZNAČAJ: Veliki nemški špic je tako navezan na svojega gospodarja, da v hiši ne prenese navzočnosti drugih živali. Zaradi ljubosumnosti lahko celo zboli. Brez strahu se spopade z drugimi psi, tudi če so veliko večji od njega; po naravi je rojen čuvaj, ki se poistoveti z gospodarjevo lastnino. Nikoli ne pobegne od doma. Ima izjemno dober spomin, zato ga je zelo lahko šolati.
NEGA: Kožuh zahteva skrbno nego; vsaj 3- do 4-krat na teden ga dobro skrtačimo, kopanje pa ni priporočljivo. Lepa in sijoča dlaka zahteva zdravo prehrano, ki ji občasno dodamo malo maščobe (margarine ali olja) in pivski kvas.
ŽIVLJENJSKO OKOLJE: Veliki nemški špic enako dobro prenaša vročino in mraz. Je skromen in zelo čist, primeren za stanovanje; priporočljivo je, da ima na voljo vrt, kjer lahko prosto teka in se igra.
Ni komentarjev:
Objavite komentar