Koder

Koder, caniche, je eden najbolj priljub­ljenih psov, čeprav žal pogosto zbuja pozornost bolj zaradi svojega nenavad­no oblikovanega kožuha kot zaradi svoje inteligentnosti in presenetljive na­darjenosti za posnemanje. Po klasifika­ciji FCI je pasma razdeljena na sedem vrst po velikosti (veliko, srednjo, pri­tlikavo in igračasto - toy) in barvi kožuha.

Koder

VIDEZ: Je skladno grajen pes s trupom, katerega dolžina ponavadi presega plečno višino. Ima elegantno glavo s komaj opaznim stopom, krep­kim in rahlo topim gobcem ter ravnim nosnim grebenom. Mandljaste oči so temne in dokaj razmaknjene. Široki in dolgi, nizko nastavljeni uhlji visijo ob strani glave. Bujna, čvrsta dlaka je lahko kodrasta ali vrvnata (obe vrsti so­dita v isto skupino). Kodrasta dlaka je tanka, volnasta, prožna in se ne vda pod pritiskom roke; vrvnata dlaka pa je gosta in volnata ter po vsem telesu tvo­ri enako dolge vozle. Dovoljene barve kožuha so: črna, rjava, bela, srebrno si­va, svetlo rumena, modra in marelična (aprikot). Lise niso dovoljene. Visoko na­sajen rep je ponavadi malce dvignjen; praviloma ga skrajšajo na tretjino dolžine, v zadnjem času pa krajšanje vse bolj opuščajo.

Koder- mladič

ZGODOVINA: Koder obstaja v zahodni Evropi že več kot štiristo let, njegovo po­reklo pa ni povsem jasno. Ker je potomec barbeta, starodavnega ptičarja, ga štejejo za francosko pasmo. V Franciji so ga še do nedavnega uporabljali tudi za lov na race. Ob koncu 16. stoletja so ga cenili predvsem kot izvrstnega psa za prinašanje pernate divjadi iz vode. Ko pa so kodre začeli vzrejati v različnih velikostih, so manjše vrste z odprtimi rokami sprejeli kot damske družabnike v plemiških palačah. Ko­der se je v svoji zgodo­vini zaradi bistrosti in učljivosti znal prilagoditi vsem položajem; zelo uspešen je na primer tu­di v cirkusih. Danes je zelo razširjen in priljub­ljen po vsej Evropi in v ZDA. Prvi standard pa­sme so sestavili v Fran­ciji leta 1936.

ZNAČAJ: Koder je ži­vahen, vesel in prijetne narave, zelo bister, lju­bezniv in zvest. Je zelo učljiv in ima izvrsten spomin. Nikoli ni utru­jen, vedno znova želi dokazovati svojo prijaz­nost in znanje ter ugaja­ti gospodarju.

NEGA: Kodri dosežejo zelo visoko starost, vendar se morajo dovolj gibati, saj so nagnjeni k debelosti. Dlako moramo česati vsak dan, enkrat na mesec pa jo je tre­ba tudi skrajšati. Kožuh lahko strižemo in oblikujemo na različne načine, na pasjih razstavah pa sta dovoljeni le »Ievja« (klasična) in »rnoderna« oblika striženja, ki psu daje videz plišaste igračke.

ŽIVLJENJSKO OKOLJE: Kodri, zlasti manjših velikosti, so primerni za bivanje v sta­novanju; so odlični prijatelji ljudi, ki živijo sami, ali starejših ljudi, ki živijo v mestu. Zlahka se naučijo tudi nekaterih osnovnih opravil.