Madžarski ptičar, magyar vizsla, je predvsem lovski pes - sledec, ptičar in prinašalec - odlično pa se obnese tudi kot družinski pes in spremljevalec - a le če je gospodar pripravljen na redne in dolge sprehode! Po razvrstitvi FCI poznamo dve različici: kratkodlakega in žimastega madžarskega ptičarja (slednji je primernejši za lov v vodi).
 |
| Madžarski ptičar |
VIDEZ: Ima gosto, ravno in kratko, zelo bleščečo se in na otip skoraj mastno dlako. Pri žimastem ptičarju je dlaka ostra, gosta in priležna ter brez leska in tvori značilno bradico na gobcu. Kožuh je pri obeh zlato rjavkaste barve. Madžarski ptičar je skladno grajen, z vitkim in mišičastim telesom, suho in močno glavo s kratkim in topim gobcem ter smrčkom, ubranim z barvo kožuha; stop je zmerno izražen. Ovalne oči so srednje velike in nekoliko temnejše od dlake. Tanki, viseči uhlji v obliki črke V imajo zaokroženo konico. Nizko nasajen rep ponavadi skrajšajo na dve tretjini dolžine.
ZGODOVINA: Zgodovina madžarskega ptičarja sega v srednji vek in morda so njegovi predniki spremljali horde, ki so se zgrnile v Evropo okoli leta 1000. Svojo značilno moč in energijo je verjetno razvil na madžarskih ravnicah, polnih divjadi. Zaradi obeh svetovnih vojn bi skoraj izumrl, vendar so po drugi svetovni vojni nekaj primerkov izvozili v Avstrijo, kjer so se resno lotili njihove vzreje. Od tam so prišli tudi v druge dele sveta. Žimasti madžarski ptičar izhaja iz kratkodlakega, ki so ga križali z nemškim ostrodlakim ptičarjem, žimavcem.
ZNAČAJ: Madžarski ptičar je izredno živahen, marljiv, prilagodljiv, poslušen in bister pes. Je lahko učljiv, vendar ne prenese prisile in grobega ravnanja. Ima izjemno veliko energije, zelo je vztrajen in ima neverjetno veselje do dela. Izvrstno se obnese pri lovu na dlakasto in pernato divjad. Ima odličen voh in je pravi mojster v prinašanju, tudi iz ledeno mrzle vode.
Ni komentarjev:
Objavite komentar