Modri pikardijski ptičar, epagneul bleu de Picardie, je podoben pikardijskemu ptičarju. Razlikuje se po barvi kožuha, deloma tudi po značaju, saj je včasih malce mirnejši in lagodnejši.
 |
| Modri pikardijski ptičar |
VIDEZ: Ima glavo z ovalno, dokaj široko lobanjo, zmerno poudarjenim stopom ter dolgim in razmeroma širokim gobcem. Ovalno oblikovane temne oči so čuječe in zelo narazen. Uhlje, nastavljene malce pod višino oči, pokriva valovita svilnata dlaka. Dlaka je gladka in rahlo valovita. Standard dovoljuje črno siv kožuh z vmesnimi belimi dlakami, kar ustvarja videz modrine, in črnimi zaplatami ali lisami. Rep ne sme segati preveč čez skočni sklep, predvsem pa na koncu ne sme biti zavit.
ZGODOVINA: Modri pikardijski ptičar je ime dobil po značilnem kožuhu z modrikastim odbleskom. Pasmo so v začetku 20. stoletja vzredili s križanjem pikardijskega ptičarja, škotskega (gordonovega) setra, po katerem ima črne pikice in lise, in verjetno tudi angleškega setra. V sedemdesetih letih mu je zaradi premajhnega števila pretilo izumrtje, vendar se je nekaterim vzrediteljem posrečilo rešiti najpomembnejše krvne linije in pasmo oživiti.
ZNAČAJ: Je poslušen in lahko učljiv; v prvih mesecih življenja je dokaj igriv. Poleg tega da je vsestransko uporaben lovski pes, je tudi prijeten, priljuden in vedno dobro razpoložen spremljevalec. Uporabljajo ga podobno kot pikardijskega ptičarja. Zaradi hitrosti in živahnosti je primeren predvsem za lov na vodne ptice v močvirjih in na vlažnem svetu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar