Chien St. Hubert, slovita zvezda kriminalnih romanov in filmov, je kljub svojemu spoštovanje vzbujajočemu videzu prijeten, nekoliko zadržan, dobrodušen, miren in priljuden pes. Njegovo angleško ime Bloodhound izvira iz izredne sposobnosti, da ranjeno divjad izsledi, tako da sledi njeni krvavi sledi (blood = kri). Ko pa plen najde, se kaj lahko zgodi, da se z njim poskuša spoprijateljiti! ln ker poleg tega raje sledi človeškim kot živalskim sledem, ga danes uporabljajo predvsem za iskanje pogrešanih oseb in kot policijskega psa. Za čuvaja pa zaradi dobrodušnosti ni najprimernejši.
VIDEZ: Mogočen in mišičast pes s plemenito in dostojanstveno držo ima ohlapno kožo in gube na čelu, licih in na vratu. Prsni koš je močan in globok, trebuh ni vpotegnjen. Glava je v primeri s preostalim telesom razmeroma ozka in dolga, s kvadratastim gobcem, visečimi ustnami in rahlo vzbočenim nosnim grebenom. Srednje velike in ovalne oči so temno rjave ali lešnikove barve. Izredno dolgi, svilnati in viseči uhlji so nizko nastavljeni. Telo pokriva kratka, po trupu gosta, na glavi in uhljih mehkejša dlaka. Kožuh je črne in svetlo kostanjeve, rjave in svetlo kostanjeve ter rdeče barve; dopustne so bele lise na prsih, nogah in na koncu repa. Nizko nastavljen rep je dolg, debel in proti konici zožen.
ZGODOVINA: Psi sv. Huberta so ena najčistejših in hkrati tudi ena najstarejših lovskih pasem. V 8. stoletju so jih vzredili samostanski redovniki v belgijskih Ardenih, kjer je v prostranih gozdovih lovil sv. Hubert, zavetnik lovcev. Njihove prednosti so kmalu odkrili francoski kralji, Viljem Osvajalec pa jih je leta 1066 pripeljal v Anglijo. Angleški lovci so jih uporabljali predvsem za sledenje in jih poimenovali bloodhound, medtem ko so v Belgiji ohranili prvotno ime chien de Saint-Hubert. Mednarodna kinološka zveza je obe pasmi končno združila in zanju določila enoten standard.
ZNAČAJ: Bloodhound ali pes sv. Huberta je sicer mogočen, a v resnici plašen in prijazen pes, zelo navezan na gospodarja in nezaupljiv do tujcev. Kadar opravlja nalogo slednika, se ne zmeni za nič drugega in ne upošteva niti gospodarjevega glasu. Zelo dovzeten je za pohvale in graje, zato je lahko učljiv. Karamo ga blago in prijazno, nikoli ga ne smemo kaznovati, saj bi ga zelo prizadeli. Nikoli ni napadalen.
NEGA: Potrebuje veliko gibanja, sicer se preveč zredi. Vzreja mladičev je dokaj zahtevna.
ŽIVLJENJSKO OKOLJE: Kljub svoji masivnosti je zelo primeren tudi za stanovanje (dovolj veliko!), saj je čist, tih in zelo miren; izredno rad ima otroke.
Ni komentarjev:
Objavite komentar