Pirenejski planinski pes, chien de montagne des Pyrenees, je pravi orjak, ki se lahko spopade tudi z medvedi in volkovi. Ne smemo ga zamenjevati s pirenejskim ovčarjem, ki ne presega višine 50 cm. Kljub svoji velikosti je umirjen in preudaren.
VIDEZ: Je močan in skladen, pravokotne postave, trebuh ni pritegnjen. Ima srednje veliko glavo s širokim, na koncu rahlo šilastim gobcem in majhnim, neizrazitim stopom. Mandljeve oči s črno obrobljenimi vekami so temno jantarjeve barve. Majhni in trikotni uhlji so nastavljeni v višini oči in visijo obrnjeni proti glavi. Dolga, bujna in priležna, ravna ali valovita krovna dlaka pokriva gosto in mehko podlanko. Kožuh je popolnoma bel, na glavi, uhljih in začetku repa so dovoljene sivkaste ali bledo rumene lise. Dolg spuščen rep je poraščen z dolgimi dlakami, ki tvorijo praporec.
ZGODOVINA: Pirenejski planinski pes je sorodnik maremsko-abruškega ovčarja, bernardinca in novofundlandca. Stoletja je v Pirenejih varoval in branil ovčje črede pred medvedi in volkovi. Je potomec tibetskega mastifa, ki so ga pred več kot tisoč leti pripeljali iz Azije, domnevajo pa, da se v njegovih žilah pretaka tudi kri starih pasem domačih psov, razširjenih na močvirnih območjih že od predzgodovinskih časov. Danes pirenejski planinski pes ni več Ie čuvaj, ovčar in pastirski pes, temveč tudi prijeten in Ijubezniv hišni pes. Izredno dobra se obnese tudi kot lavinski pes.
ZNAČAJ: Pirenejski planinski pes je zelo prijazen in prijetne nravi, poslušen, zvest in Ijubezniv, pogumen, a ne napadalen čuvaj. Zelo se naveze na otroke in jih obožuje.
NEGA: Za ohranitev telesne in duševne "forme« potrebuje veliko kakovostne hrane, zelo velika gibanja in pogosto krtačenje ali sesanje.
ŽIVLJENJSKO OKOLJE: Če ga imamo kot družinskega psa, mu moramo zagotoviti dovolj velik vrt. Mraz dobro prenaša, ne prenaša pa samote.
Ni komentarjev:
Objavite komentar