Portugalski ovčar, cao da Serra de Aires, je značilen pastirski pes, ki ga na južnih planotah Portugalske uporabljajo za čuvanje in zganjanje majhnih čred ovac, brez posebnih težav pa obvlada tudi govejo živino in konje. Budno pazi nanje med pašo in je zelo uspešen pri iskanju izgubljenih glav. Zaradi nenavadne oblike gobca, ki spominja na opičjega, je v svoji domovini dobil vzdevek »opičji pes«.
VIDEZ: Ima precej široko in močno glavo s poudarjenim stopom in ravnim nosnim grebenom. Živahne oči inteligentnega in krotkega pogleda so okrogle, najpogosteje temne, srednje velike in obdane s kratko dlako. Veke so črne ali temnejše od dlake. Nežni in gladki visoko nastavljeni srednje veliki uhlji trikotne oblike visijo ob licih. Zelo dolga, rahlo valovita razmršena dlaka z brki, brado in gostimi trepalnicami je srednje debela in na otip podobna kozji; podlanke ni. Kožuh je rumene, kostanjeve, črne, rdečkasto rjave ali sive barve z bolj ali manj izrazitimi ognjeno rdečimi lisami. Vmes so lahko tudi bele dlake. Dovoljena je Ie majhna bela Iisa na prsih. Visoko nasajen rep, dokaj tanek že pri korenu, se končuje koničasto in sega do skočnega sklepa. Kadar pes počiva, je pobešen, med tekom pa dvignjen in rahlo zavit.
ZGODOVINA: Po mnenju nekaterih strokovnjakov je portugalski ovčar potomec dveh briardov, ki so ju uvozili na Portugalsko. A že posplošena analiza pokaze, da je takšna domneva neutemeljena. Morfološke značilnosti dokazujejo, da gre za ovčarskega psa, ki je taka po splošnem videzu kot velikosti in razmerju med posameznimi deli telesa zelo podoben katalonskemu ovčarju. Logično je torej, da imata obe pasmi isto poreklo. Cao da Serra de Aires se je začel širiti po letu 1957, ko so prvi predstavniki pasme dobili naziv prvakov v lepoti. Odtlej se čedalje pogosteje pojavlja na razstavah in tekmovanjih, vendar predvsem na Portugalskem in v Španiji.
ZNAČAJ: Portugalski ovčar je zelo inteligenten in živahen pes, trezen in preudaren, navezan na pastirja in dober Čuvaj svoje črede; varuje jo tudi ponoči. Do tujcev je zadržan in nezaupljiv. Če je pravilno vzgojen, je tudi dober hišni čuvaj.
NEGA: Prepogosto kopanje, česanje in krtačenje ni priporočljivo.
ŽIVLJENJSKO OKOLJE: Živeti mora na prostem; ni primeren za življenje v mestu ali stanovanju.
Ni komentarjev:
Objavite komentar