sreda, 5. oktober 2011

Leonberžan

Leonberžan je velik, robusten in močan pes zelo miroljubne in krotke narave; zelo rad ima otroke, s kateri­mi je neverjetno potrpežljiv in jih na­gonsko brani. Ima nepremočljivo dlako in plavalno kožico med prsti, zato ga je mogoče izšolati tudi kot reševalca iz vode.

VIDEZ: To je mišičast in skladno grajen pes s trupom, kate­rega dolžina presega plečno višino, ravnim, nikoli zašiljenim gobcem, srednje velikim stopom in rahlo iz­bočenim nosnim grebenom. Oči so bolj ali manj temno kostanjeve barve. Visoko nastavljeni uhlji so pobešeni. Srednje dolga ravna, priležna gosta dlaka je rahlo valovita in levje ali zlato rumene do rdeče rumene barve s temno masko. Na vratu in na prsih ima bogata grivo. Trebuh ni pritegnjen. Zelo kosat rep je spuščen.

ZGODOVINA: Leonberžan je dobil ime po nemskem mestu Leonberg, kjer so sredi 19. stoletja ustvarili novo pasmo, tako da so križali novofundlandca, ber­nardinca in pirenejskega planinskega psa. Z leti je nastala sedanja pasma, ki začuda ni zelo razširjena, čeprav so psi lepi, uravnovešeni, zvesti in prijazni.

ZNAČAJ: Leonberžan je dobrovoljen, samozavesten, uravnovešen in zanesljiv pes, ki ima rad otroke. Ni napadalen, vendar je dober in nepodkupljiv čuvaj. Zelo je navezan na gospodarja, do tujcev je nezaupljiv. Je živahen, a nikoli ne­miren ali vihrav. Nadvse rad ima vodo in je dober prinašalec. Najboljše rezulta­te bomo pri njem dosegli z dosledno, a prijazno vzgojo. Prevelika strogost ali neprimeren odnos lahko neugodno vplivata na leonberžanov značaj, tako da postane boječ in plašen, včasih celo napadalen.

NEGA IN ŽIVLJENJSKO OKOLJE: Zlasti med odraščanjem potrebuje bogato prehrano. Dlaka zahteva redno krtačenje z mehko krtačo. Čeprav lahko živi na prostem, je zanj najpomembnejše, da ima čim tesnejši stik z gospodarjem in družino, zato se prilagodi tudi stanovanju. Potrebuje veliko gibanja, zato je idealno, če mu lahko ponudimo tudi vrt.

Ni komentarjev:

Objavite komentar