Srednji šnavcer je najstarejša in osnovna oblika šnavcerjev. Ime izvira iz nemske besede Schnauze, "gobec". Gobec z nenavadnimi brki in brado je tudi najvidnejša značilnost pasme nasploh.
VIDEZ: Ima kvadratasto telo (dolžina telesa je enaka plečni višini) z ravnim hrbtom in rahlo zaobljenim križcem. Dolga močna glava z gobcem v obliki prisekanega stožca in poudarjenim stopom se postopoma oži od uhljev proti konici smrčka. Srednje velike oči so ovalne in temne. Visoko nastavljeni trikotni uhlji so obrnjeni naprej. Včasih so jih prirezovali, danes tega v glavnem več ne počnejo. Trda in debela krovna dlaka pokriva zelo gosto podlanko. Po klasifikaciji FCI obstajata glede na barvo kožuha črni šnavcer in sivkasti šnavcer (barve "poper in sol,,). Visoko nasajen rep je prirezan.
ZGODOVINA: Šnavcer je doma v Wurttembergu in na Bavarskem v južni Nemčiji, kjer so redili govejo živino in ovce. Tam že v 16. stoletju zasledimo poročila o psih srednje velikosti z značilnostmi šnavcerja. Med njegovimi predniki sta najbrž koder in nemski ostrodlaki pinč. Prvi šnavcerji so bili vsestransko uporabni in odporni psi, ki so se odlično obnesli kot čuvaji .in lovci na podgane. Ker se zelo dobro razumejo s konji, so jih pogosto uporabljali tudi za varovanje konjušnice.
ZNAČAJ: Šnavcer je zelo inteligenten pes, dojemljiv za šolanje, živahen in odločen, izvrsten čuvaj ter človekov družabnik in spremljevalec. Zelo je navezan na gospodarja, prijazen do otrok in nezaupljiv do neznancev.
NEGA: Dlaka zahteva posebno nego (striženje in trimanje), ki j0 bo najbolje opravil strokovnjak.
ŽIVLJENJSKO OKOLJE: Šnavcer je že po naravi izredno čist, idealen za življenje v stanovanju in se zelo dobro prilagodi mestu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar