Kakor belgijski se tudi holandski ovčar, hollandse herdershond, pojavlja v treh različicah (glede na dolžino in kakovost dlake), ki so klasificirane kot samostojne pasme in imajo skupen standard za vse druge telesne in vedenjske značilnosti.
VIDEZ: Mišičast in živahen pes ima podolgovat gobec s skoraj neopaznim stopom in vedno črnim smrčkom. Oči so mandljaste, poševne in vedno temne. Majhni, visoko nastavljeni uhlji so pokončni in ponavadi obrnjeni naprej. Najbolj razširjena je kratkodlaka vrsta s precej trdo, ne prekratko dlako in volnato podlanko; na vratu in zadaj po nogah je dlaka daljša. Prevladuje zlat marogast vzorec na rjavi podlagi ali srebrn marogast vzorec na sivi podlagi; zaželena je črna maska. Dolgodlaki holandski ovčar ima dolgo, ravno in priležno dlako, trdo na otip, ki nikoli ne sme bi kodrasta ali valovita. Podlanka je prav tako volnata. Barva kožuha je enaka kot pri kratkodlakih psih. Žimasta vrsta psov ima gosto, trdo, žimasto dlako in volnato ter gosto podlanko (razen na glavi). Ponaša se s košato brado, brki in obrvmi. Kožuh sme biti modro sive barve, sivkast ter zlato ali srebrno progast. Pri vseh različicah je dovoljena majhna bela lisa na prsih in nogah.
ZGODOVINA: Holandski ovčar je najbrž nastal s križanjem psov iz Francije in Belgije (v resnici je po zunanjosti zelo podoben belgijskim ovčarjem) in z veliko bolj oddaljenih območij, od koder so jih na Nizozemsko na ladjah pripeljali mornarji. V preteklosti je bil holandski ovčar zelo razširjen in cenjen kot čuvaj ovčjih čred. Zunaj svoje domovine je skoraj neznan.
ZNAČAJ: Zelo inteligenten, živahen in zvest pes je idealen čuvaj posesti, odlično se obnese tudi kot policijski in reševalni pes. Po vedenju in značajskih lastnostih je deloma podoben belgijskemu ovčarju: blag, poslušen, vdan, zelo dojemljiv za učenje, vedno dejaven in zanesljiv.
ŽIVLJENJSKO OKOLJE: Čeprav je vajen življenja na prostem, se zelo hitro prilagodi življenju v družini in je dokaj nezahteven.
Ni komentarjev:
Objavite komentar