VIDEZ: Bergamski ovčar je skladno grajen pes s kvadratastim telesom. Pokriva ga bogata in dolga dlaka, ki v spiralasto zavitih čopih visi s telesa s kratko, gosto, mastno in nepremočljivo podlanko. Kožuh je lahko sive (v vseh odtenkih) do črne barve, dovoljene so tudi rdečkasto rjave lise ali majhne bele pege. Ima veliko in močno glavo s poudarjenim stopom; nosni greben je raven, s črnim smrčkom. Velike oči so kostanjevo rjave in ubrane z barvo dlake. Visoko nastavljeni uhlji so napol viseči in pokriti z resami. Bogato odlakan rep ne sme segati čez skočni sklep.
ZGODOVINA: V Evropi že stoletja obstajajo pastirski psi srednje velikosti z grobo, ščetinasto dolgo dlako, ki jim pada čez oči, in so si bolj ali manj podobni. Zdi se, da vsi izvirajo z vzhoda, od koder so prišli v Evropo med velikim preseljevanjem narodov. Iz tega rodu so izšle tudi pasme, kot so angleški bobtail, francoski briard ali italijanski bergamski ovčar. Italijanska pasma je ob koncu 19. stoletja izgubila svoj dotedanji pomen. Danes skrbi za njeno preživetje Ie še nekaj vzrediteljev.
ZNAČAJ: Bergamski ovčar je pes, ki je ohranil nrav svojih prednikov. Je preudaren, resen, umirjen, zelo marljiv, prizadeven in srečen, če je lahko koristen. Tega izvrstnega delovnega psa odlikuje vsestranska uporabnost: je odličen ovčarski pes pa tudi čuvaj, prav tako se dobro obnese kot policijski in reševalni pes. Rad ima otroke, včasih pa je nekoliko svojeglav, zato potrebuje odločnega gospodarja.
NEGA: Kopamo ga Ie nekajkrat na leto, odraslega psa lahko krtačimo nekajkrat na mesec. Dlaka mladiča še ni kosmičasta, zato zahteva več nege.
ŽIVLJENJSKO OKOLJE: Bergamski ovčar je sicer nezahteven pes, potrebuje pa razmeroma veliko prostora, zato je priporočljivo, da ima na voljo vrt. Mraz dobro prenaša in lahko spi v uti zunaj hiše.
Ni komentarjev:
Objavite komentar