Pikardijski ovčar, berger de Picardie, je nastal s križanji med različnimi pastirskimi psi srednje Evrope. Kaže očitne podobnosti tako s predniki nemskega ovčarja kot tudi z nizozemskimi ovčarskimi psi.
VIDEZ: Je krepak, a elegantnih oblik, dolžina telesa presega plečno višino. Ima lepo oblikovano glavo in podolgovat, a ne koničast gobec, majhno brado in brke ter rahlo vzbočeno čelo. Oči so srednje velike in bolj ali manj temne barve, ubrane z barvo dlake (nikoli svetlejše od lesnikove barve). Pokončni, visoko nastavljeni uhlji z zaobljenimi konicami so na nastavku precej široki. Dlaka je trda, ostra in rahlo valovita, po vsem telesu in repu dolga od 5 do 6 cm ter pokriva tanka in gosto podlanko. Kožuh je siv, sivo črn, siv s črnimi Iisami, sivo moder, sivo rdeč ali temno oziroma svetlo rdečkast. Majhna bela lisa je dovoljena Ie na prsih in na prstih. Odlakan rep sega do skočnega sklepa. Kadar pes počiva, je raven in nizko nosen ter na konici rahlo zavihan.
ZGODOVINA: Čeprav gre za najstarejšo francosko pasmo ovčarskih psov, o njej nimamo natančnih podatkov vse do leta 1899, ko so na razstavi v Amiensu predstavili dvanajst primerkov te pasme. A ker pasme nihče ni poznal, jih niso mogli oceniti.
ZNAČAJ: Pikardijski ovčar zaradi svoje telesne zgradbe in značaja, živahnosti in bistrosti lahko uspešno opravlja vsa "poklicna« opravila dobrega pastirskega psa. Je zelo zvest in navezan na svojega gospodarja; zato je tudi dober čuvaj.
ŽIVLJENJSKO OKOLJE: Pikardijskega ovčarja so vzredili za življenje na prostem s čredami, zato ne sme lenariti v stanovanju. Za njegovo telesno in duševno zdravje so nujni dolgi sprehodi, kjer lahko po mili volji teka brez vrvice.
Ni komentarjev:
Objavite komentar